Francoski predsednik Emmanuel Macron je ob robu srečanja »koalicije prostovoljcev« v Parizu izjavil, da bi Francija po morebitni sklenitvi premirja v Ukrajino lahko napotila več tisoč svojih vojakov. Ti bi delovali v okviru večnacionalnih sil, ki bi skrbele za ohranjanje miru in zagotavljanje varnosti na terenu. Macron je poudaril, da se priprave na vzpostavitev tovrstnih sil v zraku, na morju in na kopnem že izvajajo. Napoved prihaja po tistem, ko so predstavniki več držav v Elizejski palači podpisali izjavo o sodelovanju v omenjeni koaliciji. Namen te pobude je vzpostaviti t.i. sile za ponovno zagotovitev varnosti (force de réassurance), ki bi preprečile nadaljnje sovražnosti po prenehanju neposrednih spopadov med Ukrajino in Rusko federacijo. Macronova izjava nakazuje premik k aktivnejši vlogi zahodnih sil pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti v regiji, čeprav je napotitev vojakov pogojena s predhodno ustavitvijo ognja.

V Parizu je potekal vrh t. i. koalicije voljnih, na katerem so voditelji Francije, Združenega kraljestva in Ukrajine podpisali namero o napotitvi večnacionalnih vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so se dogovorili o vzpostavitvi vojaških vozlišč, ki bi služila kot varnostno jamstvo za preprečitev ponovne ruske agresije. Misijo naj bi vodile Združene države Amerike ob podpori evropskih držav, vključno z možnostjo sodelovanja Grčije pri pomorskem nadzoru. Srečanja so se udeležili tudi odposlanci bodoče administracije Donalda Trumpa, med njimi Steve Witkoff in Jared Kushner, ki sta izrazila optimizem glede napredka pri varnostnih protokolih in načrtih za gospodarsko blaginjo Ukrajine. Kljub deklaraciji ostajajo ključna vprašanja, kot so ozemeljska določitev razmejitvene črte in nasprotovanje Moskve kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskih tleh, še vedno odprta. Britanski premier Starmer je opozoril, da so najtežji koraki na poti do trajnega miru še pred njimi, medtem ko je Grčija poudarila svojo vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti in podpori ukrajinskim oboroženim silam.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so v Parizu sprejeli pariško deklaracijo o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Poljski premier Donald Tusk je po srečanju evropskih voditeljev pojasnil, da dokument predstavlja pomemben politični korak, vendar v besedilo niso vključili konkretnih obveznosti posameznih držav podpisnic. Namen deklaracije je okrepiti dolgoročno stabilnost Ukrajine v luči trajajočega konflikta z Rusijo. Kljub sprejetju dokumenta ostajajo podrobnosti o neposredni vojaški ali finančni pomoči nedorečene, saj deklaracija služi predvsem kot okvir za prihodnje sodelovanje. Tusk je na tiskovni konferenci poudaril, da odsotnost specifičnih zavez ne zmanjšuje pomena enotnosti, ki so jo države pokazale s podpisom. Srečanje v Parizu je bilo osredotočeno na iskanje načinov za vzdržno podporo Kijevu brez neposredne vpletenosti v spopade.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so v torek v Parizu podpisali izjavo o nameri za napotitev večnacionalnih sil v Ukrajino, ki bi se izvedla po morebitni sklenitvi premirja. Namen te pobude, ki so jo podprle članice tako imenovane koalicije prostovoljcev, je zagotavljanje robustnih varnostnih jamstev in stabilnosti v regiji po končanju aktivnih sovražnosti. Čeprav obeti za takojšnjo prekinitev ognja ostajajo oddaljeni, podpisniki poudarjajo pomen priprav na obdobje po konfliktu. Po besedah predsednika Macrona bi večnacionalne sile služile kot oblika zagotovila in podpore za vzdrževanje miru, ko se spopadi ustavijo. Dokument predstavlja politično zavezo zahodnih zaveznic k dolgoročni varnosti Ukrajine in preprečevanju ponovnih napadov, hkrati pa utrjuje diplomatsko sodelovanje med Parizom, Londonom in Kijevom v okviru prizadevanj za mir.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v Elizejski palači gostil grškega premierja Kiriakosa Micotakisa in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v okviru vrha tako imenovane koalicije voljnih. Namen srečanja v Parizu je bil okrepiti mednarodno vojaško in humanitarno pomoč Ukrajini, ki se še naprej spopada z rusko agresijo. Voditelji so razpravljali o novih oblikah podpore in usklajevanju strateških korakov med evropskimi zavezniki. Udeležba grškega premierja poudarja pomembno vlogo Grčije pri zagotavljanju logistične podpore in energetske varnosti v jugovzhodni Evropi. Macron je ob tej priložnosti poudaril nujnost enotnosti znotraj skupine držav, ki so pripravljene prevzeti aktivnejšo vlogo pri obrambi Ukrajine. Srečanje je potrdilo zavezanost sodelujočih držav k nadaljnjemu zagotavljanju vojaške opreme in finančnih sredstev za Kijev.

Čadski predsednik je z dekretom imenoval Amino Priscille Longoh za novo izredno in pooblaščeno veleposlanico Republike Čad v Francoski republiki s sedežem v Parizu. Imenovanje, ki je bilo uradno objavljeno 6. januarja 2026, predstavlja pomemben korak v čadski diplomaciji, saj Longohova velja za eno najvidnejših političnih osebnosti v državi. Na tem položaju bo odgovorna za krepitev bilateralnih odnosov med Ndjameno in Parizom, ki ostajata tesna strateška partnerja na področju varnosti in gospodarskega sodelovanja v regiji Sahel. Nova veleposlanica bo v francoski prestolnici zastopala interese Čada v času, ko se odnosi med afriškimi državami in nekdanjo kolonialno silo preoblikujejo. Njena naloga bo vključevala vodenje diplomatskega predstavništva ter vzdrževanje dialoga s francoskimi oblastmi glede vprašanj regionalne stabilnosti in razvojne pomoči. Longohova na položaj prihaja z izkušnjami iz čadske vlade, kjer je predhodno zasedala ministrske položaje, kar nakazuje na strateško pomembnost, ki jo Čad pripisuje svojemu predstavništvu v Franciji.

Romunski predsednik Nicușor Dan je med potovanjem v Pariz z vojaškim letalom izjavil, da trenutno ni primeren čas za nakup predsedniškega letala. Omenil je tudi, da je bil med 4,5-urnim letom odrezan od dogajanja v Romuniji. Poleg tega je delil informacijo, da za božič vedno je fižol s kolenico.

Močno sneženje, ledeni dež in nizke temperature so ohromile večji del Evrope. V številnih mestih so zaradi nevarnih razmer zaprli šole in letališča, promet pa je bil otežen ali celo ustavljen. Najbolj kritično je bilo v Franciji.

Francoski preiskovalci so s pomočjo nove grafološke ekspertize potrdili, da je serijski morilec François Vérove, znan pod vzdevkom Le Grêlé, leta 1990 umoril Gilberta Gaudryja. Truplo žrtve so pred skoraj 36 leti odkrili v gozdu v departmaju Essonne, vendar primer dolga leta ni bil pojasnjen. Nova analiza pisave se ujema s predhodnimi balističnimi dokazi, ki so prav tako nakazovali na Vérovo vpletenost v ta zločin. François Vérove, nekdanji policist in žandarm, je desetletja veljal za enega najbolj iskanih kriminalcev v Franciji. Njegova identiteta je bila razkrita šele leta 2021, ko je pred načrtovanim odvzemom vzorca DNK storil samomor. Najnovejše ugotovitve, o katerih poroča časnik Le Parisien, potrjujejo, da seznam njegovih žrtev še ni dokončen, saj preiskovalci s sodobnimi forenzičnimi metodami sistematično pregledujejo stare nerešene primere umorov in posilstev.

V torek zjutraj se je na avtocesti A63 v Franciji, na odseku med Bordeauxem in mejo s Španijo, zgodila huda prometna nesreča, v katero je bilo vpletenih približno 100 vozil. Med udeleženci je bil tudi portugalski avtobus. Po prvih uradnih podatkih francoskih oblasti sta v verižnem trčenju življenje izgubili dve osebi, medtem ko je število poškodovanih ocenjeno na 50 do 70 ljudi. Reševalne službe so na kraju dogodka nemudoma pričele z oskrbo ranjenih in odstranjevanjem posledic nesreče. Zaradi obsežnosti nesreče je bil promet na pomembni prometni žili, ki povezuje jugozahod Francije z Iberskim polotokom, popolnoma ohromljen. Preiskava o vzrokih nesreče še poteka, vendar prvi podatki kažejo na izjemno zahtevne razmere na cesti v času trčenja. Francoska policija in reševalne ekipe so na terenu mobilizirale znatne vire za pomoč udeležencem in zavarovanje območja, medtem ko se število žrtev in obseg gmotne škode še ugotavljata.

Albanski predsednik vlade Edi Rama se je v torek v Parizu srečal s francoskim ministrom za pravosodje Géraldom Darmaninom. Srečanje je potekalo v okviru ramovega obiska v Franciji, kjer se je udeležil vrha Koalicije prostovoljcev za Ukrajino, ki ga je v Elizejski palači gostil predsednik Emmanuel Macron. Glavni temi pogovorov med Ramo in Darmaninom sta bili problematika kazenske politike ter priprava novega osnutka albanskega kazenskega zakonika, pri čemer Albanija išče strokovno podporo in izmenjavo dobrih praks s francoskimi institucijami. Poleg reforme pravosodja sta sogovornika razpravljala o širšem sodelovanju na področju notranjih zadev in varnosti. Obisk albanskega premierja v Parizu poudarja krepitev diplomatskih vezi med Tirano in Parizom, zlasti v luči albanskih prizadevanj za približevanje evropskim standardom na področju vladavine prava. Rama je ob srečanju na družbenih omrežjih delil utrinke pogovorov in izpostavil pomen mednarodnega sodelovanja pri posodabljanju zakonodajnih okvirov, ki bodo podlaga za učinkovitejši boj proti kriminalu in korupciji v državi.

Evropski voditelji so izrazili solidarnost z Grenlandijo po ponovnih izjavah Donalda Trumpa o interesu ZDA za arktični otok. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je odzval na Trumpove pobude in poudaril, da Grenlandija ni Venezuela. Medtem je odziv Evropske unije na Trumpove izjave bil zadržan.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so se v torek popoldne sestali v Parizu, kjer so razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini, ki se še naprej spopada z rusko agresijo. Glavne teme pogovorov so vključevale oblikovanje dolgoročnih varnostnih jamstev za Ukrajino ter načrtovanje povojne rekonstrukcije in obnove države. Srečanje je bilo ključno za usklajevanje pomoči med zaveznicami, ki podpirajo obrambo Kijeva. Za Češko republiko je na tovrstnem srečanju prvič sodeloval premier Andrej Babiš. Pred začetkom pogovorov je Babiš izrazil radovednost glede vsebine razprav in poudaril pomen usklajenega delovanja evropskih partneric. Njegova udeležba nakazuje nadaljevanje aktivne češke zunanje politike v okviru skupine držav, ki so pripravljene prevzeti vodilno vlogo pri stabilizaciji razmer v regiji in zagotavljanju humanitarne ter vojaške pomoči ukrajinskim silam.

V Franciji je zaradi obilnega sneženja in poledice na cestah od ponedeljka zvečer umrlo najmanj pet oseb. Vremenske razmere so povzročile hude težave v prometu, zlasti v regiji Île-de-France in departmaju Landes. Po poročanju lokalnih oblasti in policije sta v osrednji regiji okoli Pariza življenje izgubili dve osebi; v departmaju Seine-et-Marne je v trčenju tovornega vozila in kombija umrl 32-letni voznik, v kraju Perreux-sur-Marne pa je voznik najemnega vozila s sopotnikom zapeljal v reko Marno in kasneje v bolnišnici podlegel poškodbam. Dodatne tri žrtve so zabeležili v torek zjutraj v jugozahodnem departmaju Landes, kjer je poledica botrovala več nesrečam. Francoska meteorološka služba Météo-France je izdala opozorila pred nevarnimi razmerami, saj so nizke temperature povzročile zamrzovanje snežne odeje na voziščih. Policija voznike poziva k skrajni previdnosti, saj se država spopada z enim izmed izrazitejših zimskih obdobij v zadnjem času, ki povzroča zastoje in nevarnost na ključnih prometnih žilah.

Pariško tožilstvo je v ponedeljek uradno odprlo tako imenovano vzporedno preiskavo tragičnega požara v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, ki je v silvestrski noči zahteval 40 smrtnih žrtev in povzročil poškodbe pri 116 ljudeh. Odločitev za pregon so sprejeli zaradi velikega števila vpletenih francoskih državljanov, saj je med umrlimi devet Francozov, med poškodovanimi pa jih je triindvajset. Francoska tožilka Laure Beccuau je pojasnila, da postopek ne predstavlja nezaupanja v švicarsko pravosodje, temveč služi kot podpora žrtvam in njihovim družinam pri uveljavljanju njihovih pravic. Preiskava se osredotoča na bar Le Constellation, kjer je ogenj izbruhnil, pod drobnogledom pa sta se znašla tudi lastnika lokala, Jacques in Jessica Moretti, ki sta prav tako francoska državljana. Švicarski organi njun primer že obravnavajo zaradi sumov povzročitve smrti iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb in povzročitve požara. Francosko tožilstvo poudarja, da je takšna preiskava običajna v primerih množičnih nesreč v tujini, kjer so žrtve francoski državljani, saj omogoča neposreden stik in lažjo koordinacijo med pravosodnimi organi obeh držav.

Tunizijske oblasti so v noči na torek izpustila več humanitarnih delavcev tunizijske veje francoske nevladne organizacije France terre d'asile, ki so bili v priporu več kot 20 mesecev. Med izpuščenimi so po razpoložljivih informacijah trije uslužbenci omenjene organizacije, ki so jih tamkajšnji organi pregona obtožili nezakonite pomoči migrantom pri prestopanju meje in bivanju v državi. Skupno je bilo v postopek vključenih šest zaposlenih, ki so se spopadali z resnimi pravnimi očitki zaradi svojega humanitarnega delovanja. Izpustitev sledi dolgotrajnim mednarodnim pritiskom in opozorilom humanitarnih organizacij o vse slabših razmerah za delovanje civilne družbe v Tuniziji. Država se v zadnjem obdobju sooča z močnim porastom migracijskih pritiskov, kar je privedlo do strožje zakonodaje in pogostejših aretacij tistih, ki nudijo pomoč osebam brez urejenega statusa. Kljub izpustitvi podrobnosti o morebitnih nadaljnjih pravnih postopkih proti humanitarcem ostajajo nejasne, organizacija France terre d'asile pa izpustitve svojih sodelavcev še ni podrobneje komentirala.

Stalni predstavnik ZDA pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da je sporazum o končanju konflikta v Ukrajini morda že zelo blizu. Izjava je bila objavljena na Fox News, 6. januarja 2026.

Francija, Velika Britanija in Ukrajina so 6. januarja 2026 podpisale deklaracijo o nameri napotitve večnacionalnih sil v Ukrajino po koncu konflikta. Predsednik Macron je podprl načrte Kijeva o številčnosti ukrajinske vojske s 800.000 vojaki po koncu spopadov. Nemški kancler Friedrich Merz je po srečanju "koalicije voljnih" v Parizu dejal, da bo za mir v Ukrajini potrebno soglasje Kijeva in držav EU, ki ga podpirajo, za določene kompromise. Merz je tudi predlagal, da bi Nemčija v primeru premirja lahko namestila svoje vojake na ozemlju Nata, ki meji na Ukrajino.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so ZDA napovedale, da bodo upravljale Venezuelo do varnega prehoda. Trump je obljubil zaprtje chavističnega centra za mučenje v Caracasu. Rusija se ni odzvala z močno podporo Maduru. Venezuelci v New Yorku so proslavljali Madurov padec. Zaradi ameriške akcije v Venezueli obstaja tveganje, da bodo trgovci z mamili pobegnili v Brazilijo.

Francoski gledališki in filmski igralec Arnaud Denis je javno naznanil, da je v Belgiji sprožil postopke za evtanazijo zaradi neznosnih bolečin, ki so posledica operacije kile. Denis, ki je postal vidnejši žvižgač v aferi z neustreznimi mrežastimi vsadki za kile, se je za poseg odločil leta 2023, vendar mu je proteza povzročila trajne poškodbe živčevja in kronične bolečine. Kljub poznejši odstranitvi vsadka se njegovo zdravstveno stanje ni izboljšalo, kar ga je privedlo do odločitve o končanju življenja. Igralec je svoje stanje primerjal z rakom v terminalni fazi in poudaril, da nima več nobene kakovosti življenja. Njegov primer je ponovno odprl vprašanja o varnosti medicinskih pripomočkov in odgovornosti proizvajalcev mrežic, ki se pogosto uporabljajo pri operacijah kil. Denis s svojo zgodbo opozarja na tisoče pacientov, ki se po svetu spopadajo s podobnimi zapleti, medtem ko francoska zakonodaja glede pomoči pri končanju življenja ostaja strožja od belgijske.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

V Nemčiji so minulo noč zaznali drastičen padec temperatur, ki je prinesel mraz, zmrzal in ponekod tudi snežne padavine. Nemška vremenska služba je izdala uradna opozorila za več regij, kjer so nizke temperature in zimske razmere najbolj ogrožale prometno varnost in zdravje ljudi. Prebivalce in potnike so pozvali k uporabi toplih oblačil ter previdnosti pri gibanju na prostem, saj so se temperature marsikje spustile krepko pod ledišče. Razmere so bile posebej zahtevne v višje ležečih predelih in na severu države, kjer je sneg povzročal težave v cestnem prometu. Meteorologi opozarjajo, da se bo takšen trend mrzlega vremena nadaljeval, kar bi lahko vplivalo na oskrbo z energijo in povečalo tveganja za poškodbe na infrastrukturi. Pristojne službe so v pripravljenosti, da zagotovijo nemoteno delovanje javnih storitev kljub zahtevnim vremenskim pogojem.

Vzhodno Azijo, predvsem Tajvan in Hongkong, je zajela prva močna fronta hladnega celinskega zraka v letošnji zimski sezoni, ki je povzročila drastičen padec temperatur in povečano število nujnih medicinskih posegov. V Hongkongu so termometri v jutranjih urah kazali 12 stopinj Celzija, medtem ko so na Tajvanu oblasti izdale opozorila za 18 okrožij, kjer bi se temperature zaradi radiacijskega ohlajanja lahko spustile pod 5 stopinj Celzija. Zaradi suhega zimskega monsuna so meteorologi opozorili na izrazite razlike med dnevnimi in nočnimi temperaturami, kar predstavlja resno tveganje za zdravje prebivalstva. Zdravstvene službe v Kaohsiungu so v enem samem dnevu zabeležile 11 primerov zastoja srca (OHCA), ki jih pripisujejo nenadni ohladitvi. Zdravniki opozarjajo na kritične znake, ki napovedujejo možnost nenadne smrti v hladnem vremenu, in pozivajo k previdnosti, zlasti pri starejših in kroničnih bolnikih. Pričakovati je, da bo vpliv hladnega zračnega sistema trajal vsaj do konca tedna, pri čemer se bodo razmere stabilizirale šele po 10. januarju. Za severne dele Tajvana je razglasil oranžni alarm, saj se bodo temperature dlje časa zadrževale pod pragom 10 stopinj Celzija.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Bela hiša je potrdila, da je predsednik Trump razmišljal o uporabi ameriške vojske za prevzem Grenlandije. Prav tako je Trump napovedal možnost subvencioniranja ameriških naftnih podjetij za obnovo venezuelskega energetskega sektorja po strmoglavljenju Madura, kjer naj bi vodenje prevzel Marco Rubio.

Alžirski parlament je sprejel zakon, ki francosko kolonialno vladavino razglaša za zločin. Nova zakonodaja poziva k reparacijam in uradnemu opravičilu, kar je Macron do sedaj zavračal.

Smrtonosna eksplozija, ki je konec decembra odjeknila v tovarni Elkem v kraju Saint-Fons, je zahtevala dve življenji in povzročila začasno omejitev gibanja za prebivalce štirih sosednjih občin v bližini Lyona. Nesreča je ponovno opozorila na resne varnostne pomanjkljivosti v t. i. dolini kemične industrije na jugu Lyona, kjer so tveganja zaradi industrijskih obratov izjemno visoka. Kljub temu da je bil že leta 2016 sprejet načrt za posodobitev in zagotovitev varnostnih standardov za več kot 5.400 stanovanjskih objektov, se izvajanje ukrepov še vedno sooča z velikimi zamudami in ovirami. Preiskava dogodka je izpostavila dejstvo, da prebivalci na območju živijo v nenehni nevarnosti, saj proces zavarovanja domov pred morebitnimi industrijskimi katastrofami poteka prepočasi. Lokalne oblasti in strokovnjaki opozarjajo, da so zamude pri sanaciji stanovanj nesprejemljive glede na potencialno uničujoče posledice podobnih nesreč v prihodnosti. Incident v tovarni Elkem tako ne predstavlja le osamljene tragedije, temveč sistemski opomin na nujnost hitrejšega ukrepanja pri zaščiti civilnega prebivalstva v industrijsko obremenjenih regijah.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je udeležil vrha o Ukrajini v Parizu, kjer je v imenu predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana izpostavil varnost v Črnem morju kot strateško prioriteto svoje države. Srečanje, ki ga je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron, je združilo več kot 30 držav v okviru tako imenovane koalicije voljnih pod vodstvom Francije in Velike Britanije. Fidan je na srečanju ponovil stališče Ankare o nujnosti sprejetja konkretnih in k rezultatom usmerjenih ukrepov za končanje vojne v Ukrajini. Turška delegacija je poudarila, da stabilnost v črnomorski regiji ostaja ključna za mednarodno varnost in nemoten pretok surovin. Poleg varnostnih vprašanj je turški minister izpostavil tudi pripravljenost države za posredovanje pri doseganju trajnega miru. Ankara si že od začetka konflikta prizadeva za ravnotežje med svojo vlogo v zvezi Nato in ohranjanjem odprtih komunikacijskih kanalov z obema vpletenima stranema, s čimer želi preprečiti nadaljnjo eskalacijo v svoji neposredni bližini.

Po vsem svetu so množice z ognjemeti, bobnanjem in uličnimi festivali proslavile prihod novega leta 2026. Praznovanja so potekala ob poostrenih varnostnih ukrepih, ponekod pa so bila zasenčena z žalostjo.

V stanovanjskem objektu v francoskem mestu Grenoble je v noči na ponedeljek, 5. januarja 2026, odjeknila močna eksplozija, ki je povzročila precejšnjo gmotno škodo. Po navedbah lokalne policije je eksplozivna naprava, ki je bila aktivirana okoli 2. ure zjutraj v četrti Villeneuve, popolnoma uničila dvoje vrat, poškodovala tretja ter povzročila počrnitev sten v skupnih prostorih stavbe. Na kraju dogodka so preiskovalci odkrili ostanke eksplozivnega telesa, vendar motiva za napad za zdaj še niso ugotovili. Kljub silovitemu poku, ki je prebudil stanovalce, v incidentu ni bil nihče poškodovan. Po eksploziji je približno petdeset stanovalcev samoiniciativno zapustilo svoje domove, vendar se po pregledu objekta niso poročali o morebitnih žrtvah. Policija je nemudoma odprla preiskavo, s katero želijo ugotoviti storilca in okoliščine napada, saj odgovornosti za dejanje do tega trenutka ni prevzela nobena skupina.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izjavil, da sta z Ukrajino zelo blizu dogovoru o končanju vojne. Zelenski je med pogovori s Trumpom omenil možnost dolgoročnih ameriških varnostnih jamstev za Ukrajino, ki bi trajale od 15 do 50 let.

V ponedeljek zjutraj se je na vlaku linije RER A v kraju Le Vésinet v francoskem departmaju Yvelines zgodil napad z nožem, v katerem sta bili poškodovani dve osebi. Po poročanju lokalnih oblasti je napadalec najprej napadel moškega v petdesetih letih, ko je ta spal na vlaku, in ga lažje poškodoval po obrazu ter rokah. Druga žrtev je bila napadena na železniški postaji Le Vésinet-Le Pecq, vendar podrobnosti o resnosti njenih poškodb še niso znane. Storilec je s kraja dogodka pobegnil in ostaja na prostosti. Francoska policija je že sprožila obsežno preiskavo incidenta, ki ga obravnavajo kot poskus ropa z uporabo nasilja. Po navedbah preiskovalcev se je prvi napad zgodil med vožnjo, ko je napadalec izkoristil ranljivost spečega potnika. Varnostni organi trenutno pregledujejo posnetke nadzornih kamer in zbirajo izjave prič, da bi izsledili osumljenca. Železniški promet na omenjeni liniji je bil zaradi policijskega postopka začasno moten, vendar so se razmere kasneje stabilizirale. Napad v javnem potniškem prometu je znova sprožil razprave o varnosti na primestnih vlakih v okolici Pariza.

V departmaju Yvelines v bližini Pariza se je v ponedeljek, 5. januarja, zgodil nasilen incident na vlaku primestne železnice RER A. Neznani moški je z nožem napadel dva potnika, ki sta med vožnjo spala. Po poročanju lokalnih medijev, vključno z dnevnikom Le Parisien, je napadalec po dejanju pobegnil in je trenutno še vedno na begu. Organi pregona so nemudoma sprožili iskalno akcijo, vendar osumljenca še niso izsledili. Podrobnosti o zdravstvenem stanju žrtev in motivu za napad javnosti še niso bile razkrite. Incident je povzročil preglavice v železniškem prometu in povečal zaskrbljenost glede varnosti na javnem prevozu v okolici francoske prestolnice. Policija nadaljuje s preiskavo in pregledovanjem posnetkov nadzornih kamer, da bi identificirala storilca.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Sodišče v Parizu je v ponedeljek deset oseb spoznalo za krive grobega spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Obsojeni so prek spleta širili neresnične in žaljive trditve, da je soproga predsednika Emmanuela Macrona transspolna oseba, ki se je rodila kot moški. Poleg navedb o njeni spolni identiteti so se obtožbe nanašale tudi na njeno spolno usmerjenost, kar je sprožilo buren odziv v francoski javnosti in pravni sistem spodbudilo k ukrepanju proti kibernetskemu ustrahovanju. Sodni proces se je končal z obsodilno sodbo, pri čemer je Brigitte Macron poudarila nedotakljivost družinske zgodovine in zasebnosti. Primer predstavlja pomemben mejnik v boju proti širjenju dezinformacij in sovražnega govora na družbenih omrežjih, uperjenega proti javnim osebnostim. Med obsojenimi so se znašli posamezniki različnih profilov, vključno z nekaterimi javnimi uslužbenci, ki so sodelovali pri razširjanju teorij zarote, ki so neposredno škodile ugledu prve dame in njene družine.

V švicarskem luksuznem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026 prišlo do silovite eksplozije in uničujočega požara. Nesreča se je zgodila okoli 1.30 zjutraj v polnem baru med praznovanjem novega leta, ko je ogenj v nekaj sekundah zajel celoten objekt. Po prvih podatkih je število žrtev izjemno visoko, saj poročajo o več deset domnevno mrtvih in več kot sto poškodovanih osebah. Med poškodovanimi so po uradnih navedbah francoskega zunanjega ministrstva tudi najmanj trije francoski državljani. Očividci so dogajanje opisali kot prizor iz grozljivke, saj se je strop bara v trenutku vžgal, čemur je sledila močna detonacija. Vzrok za eksplozijo v kantonu Valais uradno še ni znan, je pa generalna tožilka že potrdila začetek preiskave, ki bo ugotovila okoliščine te tragične situacije. Reševalne ekipe so na terenu, območje pa ostaja zavarovano, medtem ko se število žrtev še vedno potrjuje.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Ukrajina napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti s 91 droni, zaradi česar bo Rusija preučila svojo pogajalsko pozicijo. Podpredsednik ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega obtožil poskusa sabotiranja rešitve v Ukrajini, medtem ko je vodja frakcije »Enotna Rusija« v državni dumi Vladimir Vasiljev ocenil, da je cilj napada izzvati situacijo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem devetem novoletnem nagovoru državljanom poudaril, da bo svojo dolžnost opravljal do zadnje sekunde mandata, s čimer je uradno zavrnil pozive k predčasnemu odstopu. V času poglobljene politične krize, ko država ostaja brez potrjenega proračuna in stabilne parlamentarne večine, je Macron leto 2025 označil za leto, ki mora biti koristno za reforme in zaščito državljanov. Predsednik, ki se spopada z zgodovinsko nizko podporo v javnomnenjskih anketah, je skušal pomiriti javnost glede stabilnosti institucij. Njegov govor je bil osredotočen na prihodnost, vključno z omembo predsedniških volitev leta 2027, s čimer je nakazal, da ne namerava popustiti pod pritiski opozicije. Macron je izpostavil nujnost nadaljevanja zastavljenih projektov in gospodarske prenove, kljub negotovosti, ki jo povzroča manjšinska vlada. Odločen nastop predsednika prihaja po mesecih političnih pretresov in poskusov njegove odstavitve v parlamentu, s čimer je poskušal utrditi svojo avtoriteto pred zahtevnim letom, ki ga čakajo lokalne volitve in reševanje proračunske problematike.

Železniški promet skozi predor pod Rokavskim prelivom je bil danes zjutraj znova vzpostavljen, potem ko so torkove težave z električnim napajanjem povzročile popolno ustavitev povezav. Družba Eurostar, ki upravlja s hitrimi vlaki med Parizom in Londonom, je potrdila, da so napako na infrastrukturi odpravili, vendar potnike opozarja, da so čez dan še vedno možne zamude in posamezne odpovedi terminov. Tehnične motnje so povzročile precejšnje nevšečnosti na eni najpomembnejših prometnih osi v Evropi, saj so vlaki v torek ostali ustavljeni, kar je prizadelo na tisoče potnikov. Upravljavci infrastrukture so čez noč izvedli nujna popravila na napajalnem sistemu, da bi zagotovili varno nadaljevanje obratovanja. Kljub normalizaciji stanja podjetje Eurostar svetuje potnikom, naj pred odhodom na železniške postaje preverijo status svojih povezav.

Železniški promet skozi predor pod Rokavskim prelivom, ki povezuje celinsko Evropo in Združeno kraljestvo, so v sredo ponovno vzpostavili v obeh smereh. Operater predora Eurotunnel je sporočil, da 50-kilometrski podvodni tir spet obratuje s polno zmogljivostjo, potem ko je v torek prišlo do resnih motenj zaradi napake v električnem napajanju. Kljub ponovnemu odprtju proge pa prevoznik Eurostar opozarja na morebitne zamude in potnike poziva k previdnosti pri načrtovanju potovanj. Tehnične težave so povzročile obsežen kaos v potniškem prometu, saj so številni potniki na predvečer novega leta obtičali na vlakih ali železniških postajah v Parizu in Londonu. Medtem ko se razmere v predoru stabilizirajo, o težavah na železniškem omrežju poročajo tudi iz Nizozemske, kar dodatno zapleta mednarodne povezave v regiji. Prevozniki si prizadevajo čim prej normalizirati vozne rede, vendar bodo posledice torkovega izpada čutne še ves dan.

Francosko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da je bil Steeve Rouyar, francoski državljan, aretiran junija v Togu zaradi "ogrožanja državne varnosti", izpuščen. Rouyar se je v četrtek vrnil v Francijo, po odločitvi togoškega pravosodja.

Mestna središča po vsem svetu, od Sydneyja in Pariza do New Yorka, so vstop v leto 2026 obeležila z bučnimi praznovanji, ognjemeti in svetlobnimi predstavami. Milijoni ljudi so se zbrali na ulicah, da bi skupaj pričakali polnoč, medtem ko so oblasti v številnih metropolah zaradi varnostnih tveganj znatno poostrile nadzor. V New Yorku se je na Times Squaru zbrala nepregledna množica, ki je tradicionalno spremljala spust kristalne krogle. Medtem ko so na zahodu prevladovala glasna praznovanja, so bili nekateri deli sveta bolj zadržani. Na Japonskem so v skladu s tradicijo zazvonili templji, številni prebivalci pa so se povzpeli na gore, da bi ujeli prvi sončni vzhod novega leta. Praznovanja so po večini minila mirno, čeprav so varnostne službe v evropskih in ameriških mestih ostale v stanju visoke pripravljenosti zaradi morebitnih incidentov ali groženj javnemu redu.

Nicolása Madura so po prihodu v New York zaprli v zapor v Brooklynu, kjer so v preteklosti bili zaprti tudi znani glasbeniki, kot je R. Kelly. Trump je izjavil, da bodo ZDA »vodile« Venezuelo in tam vzpostavile red. Zaradi zajetja Madura se pojavljajo nova geopolitična tveganja za vlagatelje. V Amsterdamu in Madridu so potekali protesti proti »imperialistični agresiji«.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po srečanju z Volodimirjem Zelenskim je Donald Trump opravil še en telefonski pogovor z Vladimirjem Putinom, ki ga je Bela hiša označila za "pozitivnega". Trump je dejal, da je imel s Putinom "zelo dober pogovor", a je priznal, da obstajajo "zelo pereča vprašanja". Trump je tudi komentiral domnevni poskus Kijeva, da napade Putinovo rezidenco, vendar podrobnosti ni razkril.

V švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana je v noči na 1. januar v baru prišlo do silovite eksplozije in požara, v katerem je po podatkih lokalne policije življenje izgubilo približno 40 ljudi. Več kot 100 oseb je bilo ranjenih, mnogi med njimi so utrpeli hude opekline in so v kritičnem stanju. Oblasti v kantonu Valais so zaradi dogodka razglasile izredne razmere, reševalne službe pa so na kraju nesreče nudile nujno medicinsko pomoč številnim domačim in tujim gostom. Preiskovalci so za zdaj izključili možnost terorističnega napada. Po prvih neuradnih informacijah naj bi bila za nesrečo usodna nepravilna uporaba pirotehničnih sredstev znotraj objekta. Zaradi nacionalne tragedije je švicarski predsednik Guy Parmelin odpovedal tradicionalni novoletni nagovor narodu, ki je bil načrtovan za 2. januar. Medtem ko so francoske oblasti potrdile poškodbe dveh svojih državljanov, Rusija in Bolgarija za zdaj ne poročata o žrtvah med svojimi državljani.

Nicolása Madura so po prijetju v Venezueli ameriške oblasti pripeljale v New York, kjer naj bi se pojavil pred zveznim sodnikom. Na spletu je zaokrožil posnetek, na katerem Maduro pozdravlja prisotne ob prihodu v newyorški zapor. Primer je sprožil dvome o zakonitosti postopka, ZDA pa so ga razglasile za trofejo.

V zgodnjih jutranjih urah prvega januarja je luksuzno smučarsko središče Crans-Montana v Švici pretresla huda tragedija. V enem izmed tamkajšnjih barov, kjer so obiskovalci praznovali prihod novega leta, je ob približno 1.30 izbruhnil uničujoč požar, ki mu je po nekaterih poročilih sledila eksplozija. Lokalna policija kantona Valais je sporočila, da je število domnevnih smrtnih žrtev doseglo več deset, poleg tega pa je bilo poškodovanih približno sto ljudi. Mathias Reynard, predsednik državnega sveta Valaisa, je dogodek opisal kot grozljivo tragedijo, ki je praznovanje spremenila v nočno moro. Preiskava o vzroku eksplozije in požara še vedno poteka, saj izvor ognja uradno ostaja neznan. Bolnišnične kapacitete v kantonu so zaradi visokega števila poškodovanih, ki potrebujejo intenzivno nego in operativne posege, povsem zasedene. Med poškodovanimi sta bila identificirana tudi dva francoska državljana, prav tako pa so francoski državljani lastniki omenjenega lokala. Reševalne ekipe in policija so še vedno na terenu, kjer poteka identifikacija žrtev in sanacija prizorišča.

Po srečanju z Volodimirjem Zelenskim je Donald Trump izrazil prepričanje, da sta strani bližje dogovoru o Ukrajini kot kadarkoli prej. Povedal je, da se sooča s težavami glede ozemeljskih vprašanj, a verjame, da jih bo rešil. Razkril je tudi, da mu je Vladimir Putin dejal, da želi uspeh Ukrajine in da bo pomagal pri njeni obnovi. Po mnenju nekaterih analitikov pa naj bi Trump razumel, da zavlačevanje z rešitvijo situacije v Ukrajini slabi položaj Kijeva v pogajanjih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Selenski je v torek prek komunikacijskega kanala Telegram napovedal nov vrh na ravni voditeljev držav, ki bo v začetku januarja potekal v Parizu. Glavni cilj srečanja, predvidenega za 6. januar, je nadaljevanje pogovorov o končanju ruske agresije v Ukrajini, pri čemer Kijev polaga upe predvsem na sodelovanje novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in evropskih voditeljev. Pred osrednjim vrhom v Parizu se bodo 3. januarja v Ukrajini sestali tudi svetovalci za nacionalno varnost tako imenovane koalicije voljnih. Ta diplomatska prizadevanja sledijo preteklim napetostim in nejasnostim glede Trumpovega mirovnega načrta, ki je vključeval možnosti ozemeljskih koncesij. Selenski s temi srečanji poskuša utrditi podporo zaveznic in zagotoviti, da bodo morebitni mirovni pogovori potekali pod pogoji, ki so sprejemljivi za Ukrajino, hkrati pa vzpostaviti neposreden dialog s prihajajočo ameriško administracijo.